Objava uredništva 18/02/2011, vsebina: Mojca Buh
Rubrika: Načrtovanje in organizacija, Priročnik Poroka 2010
Trema je posledica povečanega stresa. Poroka in morda z njo povezana selitev dokazano spada med najbolj stresne dogodke v življenju. Kje se stres generira in zakaj je dan pred poroko najvišji, je zelo odvisno od našega odnosa do poroke in od priprav, ki smo jih imeli, preden smo se odločili za ta korak.
Tremo zmanjšujemo z vadbo sproščanja (npr. dihalne vaje, joga, avtogeni trening in meditacija) ter z odkritim pogovorom s partnerjem. Njegova ali njena naloga je, da partnerjeva čustva sprejme, poskusi občutke razumeti in osvetliti morebitne probleme, ki si jih ustvarimo sami z lastnim negativnim razmišljanjem. Naloga partnerjev je ravno v tem, da si vzbujata zaupanje in verjameta v skupen cilj. Pogovarjali smo se z Tino Jeromen, univ. dipl. psih. in Aleksandro Kralj, zakonsko svetovalko in avtorico knjige Vražji zakonci.
Vsakdo ima pred poroko tremo, le da jo nekateri pokažejo, drugi ne. Zakaj trema nastane tik pred usodnim dnem?
Poroko največkrat doživljamo skozi romantično perspektivo enega najlepših in najsrečnejših dogodkov svojega življenja. V času priprav in pričakovanja pravljičnega dogodka se dejanski pomen dogodka malce pomakne na stranski tir. Vendar bolj ko se približuje veliki dan, vse bolj v ospredje rine zavedanje, da je obred le korak na pot, ki nas bo zaznamovala za celo življenje in za katero nikoli ne moremo zares vedeti, kam nas bo vodila. Popolnoma normalno je, da nas popade strah, morda celo dvom in da nas v želodcu močno stiska. In tudi prav je tako. Poroka niso več le sanje o beli obleki. Je ena od najpomembnejših in največjih odločitev v našem življenju. S partnerjem, ki smo si ga izbrali in se mu bomo kmalu v celoti predali, izbiramo svojo prihodnost. Nihče ne more zagotovo vedeti, ali je odločitev prava ali ne. Vse kar imamo je ljubezen, vera in zaupanje. Opremljeni s tem bomo izrekli eno izmed najlepših, a hkrati tudi “zastrašujočo” zaobljubo.
Nemir, črvičenje v želodcu, potenje, mehke noge, tresenje rok, morda celo slabost, ohromelost, vse tja do panike so običajni več ali manj izraziti spremljevalci predporočne treme. Trema največkrat pokaže svoje zobe že veliko prej, le da jo težje prepoznamo, ker jo povezujemo s pripravami in nervozo, ki ponavadi sodi poleg.
Razdraženost, nenadzorovani izbruhi jeze ali joka, trmoglavost, obsedenost s popolnostjo in podobni znaki so več ali manj sestavni del predporočnega razpoloženja, ki niso nič drugega kot le neuspešno nadzorovanje tleče treme, ki v vsej svoji moči izbruhne tik pred zdajci in zaradi katere bi se mnoge neveste in ženini najraje pognali v beg. Vendar na koncu le prevlada ljubezen in zaupanje v pravilnost lastne odločitve. Kar pa seveda ne velja v vseh primerih.
Kako se lahko otresemo treme?
Ni nujno, da je poročna trema slaba stvar. Glede na to, da sprejemamo zelo pomembno odločitev, je kar prav, da nas s svojo prisotnostjo opozarja, da gre za zelo resno stvar. Ne smemo se ji upirati, tako se le povečuje. Moramo ji prisluhniti. Ko nas s svojim strahom vedno znova sprašuje, če smo res prepričani, ji sproti odgovarjajmo. Globoki vdihi in izdihi nam bodo pri soočanju s tremo v veliko pomoč. Pomagamo si lahko tudi z glasnim prigovarjanjem ali pa si preprosto dovolimo, da smo malce naporni in se ne obremenjujmo, če bomo s svojo nervozo vse okoli sebe spravljali ob pamet. Na svoj poročni dan si to lahko privoščimo. Če bo prehudo, se pogovorite s svojim izbrancem in na kratko ponovno predelajta svoja pričakovanja glede skupne prihodnosti.
Vsebina: Mojca Buh
© Mladinski mediji d.o.o