Napotki za dober odnos

0
103
Napotki za dober odnos
Napotki za dober odnos

Le 20 odstotkov parov se odloči, da bo zavestno delalo na razmerju. Sta se vidva? Napotki za dober odnos so lahko vajin začetek.

Partnerski odnos prehaja skozi različne faze. Prva faza odnosa je zaljubljenost. Zanjo je značilno, da se takrat v možganih sproščajo snovi, ki delujejo kot droga. To povzroča, da partnerja drug drugega vidita kot idealnega, kot nekoga, ki ga poznata že od nekdaj. Vidita samo pozitivne lastnosti drug drugega, za negativne se ne zmenita. Partnerja razmišljata v smislu ”kaj lahko naredim za to, da bo moj dragi ob meni srečen”. Zaljubljenost traja nekje 3 – 24 mesecev. Zagotovo pa je minljiva.

Takrat odnos preide v fazo sestopa v realnost. Partnerja spoznavata, da drugi ni samo tisti, ob katerem se počutita srečna, izpolnjena, ampak s svojim vedenjem povzroči tudi občutja bolečine, prizadetosti, razočaranja.

Ko se izpoje intenzivnost zaljubljenosti (običajno je to takrat, ko se partnerja odločata za to, da se zavežeta drug drugemu, na primer, da se odločita za poroko, otroka, skupno življenje …) vsak par preide tudi v fazo boja za moč. Tu partnerja ne razmišljata samo kaj bi naredila, da bo drugi srečen, ampak tudi, kaj bom naredil jaz, da bom dosegel, da bo drugi naredil to, kar jaz potrebujem, kar jaz hočem. Zaradi tega prihaja med partnerjema do vedno večjih konfliktov, ki jih bodisi potencirata tako, da se umikata pred njimi in drug pred drugim, bodisi se napadata, obtožujeta, kritizirata. Kar postopno prebuja občutja odvečnosti, neprimernosti, žalosti.

Da bi se pred temi občutji zaščitila, se včasih zatekata k uporabi različnih izhodov iz odnosa. Izhodi so vedenja, v katerih energijo, namesto da bi jo usmerila v partnerski odnos, usmerita izven odnosa k aktivnostim, kjer se počutita živo (ta vedenja so npr. afere, pretirano ukvarjanje z otroki, odvisnosti, pretirano ukvarjanje z delom, športom, raznimi hobiji …). To povzroča med njima občutja boleče odtujenosti, nemoči, obupa, neljubljenosti. Na tej stopnji se številni pari tako odtujijo, da se njihov odnos oz. zakon, če so poročeni, konča. Bodisi se ločijo ali pa v odnosu životarijo (v Sloveniji se približno vsak tretji zakon konča z ločitvijo). Le približno 20 odstotkov parov se odloči za to, da bodo zavestno delali na svojem partnerskem oz. zakonskem odnosu, pravi Nada Trtnik, specialistka zakonske in družinske terapije, pri tem pa vas ne želi prestrašiti, a upa, da boste prevzeli odgovornost za zavestno delo na odnosu.

Dobro je tudi, kot pravi Gottman, da poznata pravilo, da kadar imate v pogovoru občutek, da ste napadeni ali ogroženi s strani partnerja in se vaše telo na to odzove s pospešenim srčnim utripom, potnimi rokami, da prekinete pogovor za cca. 20 minut, toliko, da se umirite in potem spet nadaljujete pogovor. Če si dovolite, da se umirite, običajno dialog nadaljujete na mehkejši, bolj povezan način. Če pa nadaljujete pogovor, ko se počutite napadene in ogrožene, se običajno odzovete tako, da napadate nazaj ali se umaknete in ignorirate, kar še poglobi občutek nepovezanosti, nerazumljenosti.

Zavestno delo na odnosu

To pomeni, da se partnerja odločita, da se bosta zavezala za odnos, spreminjala svoja vedenja, razreševala pretekle čustvene stiske, ki sta jih od doma (iz otroštva) prinesla v odnos, se pogovarjala, četudi je včasih težko, si zavestno vzela čas drug za drugega, pravi Trtnikova. Ta vedenja niso spontana, kadar je med partnerjema napetost, in se je zanje treba zavestno odločiti in delovati. Le zavestna sprememba vedenja lahko v odnosu pripelje do tega, da bosta ustvarila v svoji družini vzdušje ljubezni, povezanosti, varnosti, miru. To pa je nekaj, po čemer hrepeni vsak človek.

Zavestno delo na odnosu je darilo
Zavestno delo na zakonskem odnosu je največje darilo, ki ga lahko dasta sebi, drug drugemu in svojim otrokom, saj si bodo vajini otroci izbirali partnerja na osnovi vzdušja, ki ga bosta ustvarjala v njihovem domu v času njihovega odraščanja.

Zavestno delo na odnosu zahteva:

  • Pripravljenost na odkrito, spoštljivo komunikacijo med zakoncema (da se o nesporazumih, konfliktih odprto in sproti pogovarjata, si jasno, neposredno povesta svoja pričakovanja, potrebe, želje; preverjata, ali sta pravilno razumela drug drugega – številni konflikti namreč nastanejo zaradi napačnih interpretacij).
  • Usmerjenost na pozitivno (zahvaljevanje za male in večje stvari, ki sta jih naredila drug za drugega …).
  • Da kljub temu, da so med vama nekatere konfliktne teme, skrbita drug za drugega in se zavedata, da bodo nekatere konfliktne teme ostale in da imata kljub temu lahko dober odnos (nekateri pari, ki imajo dober odnos, se zavedajo, da se mogoče v 60 odstotkih odločitev strinjajo, v 40 odstotkih pa se ne bodo nikoli).
  • Soočanje z bolečinami iz otroštva, predelava teh in zavestno delo na spremembi nekaterih svojih vedenj, ki negativno vplivajo na partnerski odnos.
  • Sposobnost prevzeti odgovornost za lastno neprimerno vedenje in sposobnost, da se opravičita in zavestno delata na spremembi svojega vedenja.
  • Skrb za partnerja in prav tako skrb zase (in seveda tudi za otroke, če/ko jih imata).
  • Odprtost za to, da si poiščeta pomoč zakonskega in družinskega terapevta, če vama kljub trudu ne uspe ustvariti dobrega odnosa, če se zapletata v vedno ene in iste konflikte.
  • Znanje o dinamiki partnerskega odnosa in zavedanje, da je zaljubljenost v vsakem odnosu minljiva in da je sanjarjenje o tem, da morda trpite v odnosu zato, ker ste izbrali napačnega partnerja iluzija, ki se bo razblinila v vsakem odnosu (zmotno je prepričanje nekaterih, da si morajo izbrati le pravega partnerja in bodo potem srečni).
Deli

Sodelujoči strokovnjaki:

Nada Trtnik

Nada Trtnik

http://www.odnos.org/

Terapevtski inštitut Odnos

Prejmite redne uporabne informacije o poroki Brezplačno.