Poroka je prelomni dogodek, ki vpliva na življenje, ki ga je posameznik poznal doslej, ter ga korenito spremeni.
Mladoporočenca, ki po poroki pričenjata s skupnim življenjem, se soočata s celo vrsto novosti – od priimka, prebivališča pa do dojemanja samega sebe kot dela celote. Še najbolj opazne pa so prav osebnostne in pravne spremembe. Kateri so najpomembnejši razlogi za poroko?
1. Poroka poveže partnerja v skupnost
Ljudje včasih premlevamo, ali smo sploh sposobni kvalitetnega razmerja z drugo osebo celo življenje. Strah pred poroko se lahko pojavi zaradi prevelike navezanosti na starše in nepripravljenosti na sprejemanje lastnih odločitev ter zaradi občutka, da izgubljamo svojo svobodo in pravico do razpolaganja s svojim časom. Hkrati poroka partnerja tudi poveže v skupnost – postaneta svoja družina.
2. Ustvarjanje nove družine
Poroka tako resnično lahko partnerjema prinese občutek varnosti, trdnosti, stabilnosti, globlje povezanosti, občutek, da se lahko na nekoga zaneseš. S poroko dobimo življenjskega sopotnika, ki bo z nami v sreči in nesreči – vse to pa je odlična podlaga za ustvarjanje družine in vzgojo otrok.
Velika življenjska prelomnica, kot je poroka, je vsekakor dogodek, ki zahteva določeno psihično pripravo. Mladoporočenca lahko zaradi dokončnega odhoda od doma, zapuščanja primarne družine in ustvarjanja nove občutita strah. Vseeno pa poroka prinaša tudi občutke veselja in čarobnosti ter predvsem enotnosti in povezanosti s partnerjem. Treba pa se je zavedati, da se je zgolj poročiti veliko lažje, kot pa z nekom preživeti preostanek svojega življenja. Za dober zakon je potreben vsakodnevni trud, medtem ko je sam obred poroke zgolj enkraten dogodek.
3. Pravne spremembe
S pravnega stališča gledano je sprememb ob vstopu v zakonsko zvezo precej, pri čemer pa je razlika med poroko in situacijo, ko osebi prej nista bili v zunajzakonski skupnosti in poroko ter zunajzakonsko skupnostjo. Zunajzakonska skupnost (dlje časa trajajoča življenjska skupnost para, ki bi se smela poročiti) ima sicer precej podobnih učinkov kot poroka. Vsaj premoženjskopravno (dedovanje, skupno premoženje) ustvarja zelo podobne učinke.
4. Premoženjska razmerja med zakonci
Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Premoženje, ki pa ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, pa je njuno skupno premoženje. V primeru prenehanja ali razveljavitve zakonske zveze se skupno premoženje razdeli enakopravno, zakonca pa lahko dokazujeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.
5. Dedovanje
Ob morebitni smrti enega izmed zakoncev, se deduje premoženje, ki ga ima preminuli zakonec. Deduje se lahko na podlagi zakona ali oporoke. V primeru, da je preminuli zakonec napravil oporoko (in denar namenil tretji osebi), zapustnikov zakonec vseeno prejme nujni delež (razen, če ta oseba ni razdedinjena). Zakonito dedovanje pa premoženje preminulega po enakih delih razdeli med njegovega zakonca in njune otroke.
