Cerkvena poroka je stvar odločitve obeh. Možna je tudi, če en od partnerjev ni krščen. Kaj vse morata narediti si preberita v nadaljevanju.
Zakonik cerkvenega prava predpisuje, da so veljavni le tisti zakoni, ki se sklenejo pred krajevnim ordinarijem (škofom), župnikom, ali pa pred duhovnikom ali diakonom, ki ju je eden od njiju pooblastil, in pred dvema pričama.
Temeljita priprava na zakon
Ped poroko se bosta pripravila na krščanski zakon v šoli za zakon. Na pripravah se bosta pogovarjala o temah, kot so vloga posameznika in skupna rast, sodelovanje med seboj kot fant in punca in nato kot mož in žena, kako ohraniti zakonski način življenja za dolgotrajen zakon, tudi o doživljanju skupnega življenja po poroki ter o družinskih vrednotah. Z voditeljem se boste dotaknili pravnega vidika poroke in zakona, kot zakramenta, običajno pa se pogovorita tudi z drugim zakonskim parom. Postavila bosta trdne temelje dolgoročnega partnerskega in družinskega odnosa.
Pogovori potekajo trikrat pred samo poroko, v popoldanskih urah ali ob vikendih. Vodja priprav na zakon na koncu izda potrdilo o opravljenem tečaju. Udeležita se lahko tudi intenzivnih duhovnih vaj za pare, nekateri organizirajo skupne izlete in partnerske terapije. Na voljo je tudi kakovosten 3-mesečni program e-priprav, ki jih vodijo duhovni voditelji že vrsto let, kjer se bosta preko spletnih forumskih skupin poglobila v pomen zaobljube.
Potrebna dovoljenja in dokumenti
Najprej o svojem namenu obvestita župnika župnije, kjer bivata. Če živita v različnih krajih, obvestita tistega, pri katerem se želita poročiti. V kolikor se želita poročiti v drugi župniji, morata za to dobiti dovoljenje od domačega župnika. Pred sklenitvijo cerkvene poroke, opravita priprave na zakon, ki potekajo po mnogih krajih v Sloveniji.
Glavni dokument za sklenitev zakona je krstni in samski list. Ta dokument dobita v župniji, kjer sta bila krščena. V primeru, da je kdo od vaju vdovec, prinese tudi mrliški list svojega pokojnega zakonca, ki ga dobi v župniji, kjer je bil partner pokopan. Potrebujeta tudi potrdilo o udeležbi na pripravah na zakon.
Zakon je zveza med ženo in možem, iz katere nastane družina, družina pa je celica vsake družbe.
Kaj pa, če je samo eden izmed partnerjev krščen
V primeru, da je krščen samo eden izmed partnerjev, mora dati škof dovoljenje za sklenitev zakona. Pogoj za pridobitev dovoljenja je, da krščeni zaročenec zagotovi, da bo ostal zvest veri ter bodo otroci, ki se bodo v zakonu rodili, krščeni in krščansko vzgojeni. Nekrščeni zaročenec se mora s tem strinjati. Če je dovolj časa in če nekrščeni partner to želi, se lahko pripravi na prejem zakramentov in opravi tečaj za katehumene.
Zapisnik pred poroko
Pri zapisniku, ki ga pripravi župnik župnije, kjer bo poroka ali njegov pooblaščenec, morata bodoča zakonca imeti prej omenjene dokumente, vedeti morata za datum in uro poroke, kje in kdaj bo civilna poroka in kdo bosta njuni priči, če jih bosta imela. Pri zapisniku se dogovorijo za oklice, potek poroke, duhovnik pa ugotovi, ali obstaja zadržek, zaradi katerega poroka ne bi bila mogoča (nezadostna starost, nezmožnost spolne združitve, obstoječa zakonska vez, krvno sorodstvo).
Poročni obred in vpis v poročno knjigo
Odločita se lahko samo za poročni obred (ta poleg samega obreda privolitve vsebuje še branje božje besede, krajšo pridigo, blagoslov prstanov, prebiranje prošenj in molitev Oče naš) ali pa za poroko z mašo. Sam obred traja približno 20 minut, maša 45 minut. Dolžina obreda je odvisna tudi od posameznega voditelja.
Po končanem obredu se podpiše poročni zapisnik, župnik pa sklenitev zakona vpiše v poročno knjigo župnije in obvesti župnika župnij, kjer sta bila krščena nevesta in ženin, da se njuna poroka vpiše v krstno knjigo. Po poroki mladoporočenca prejmeta družinsko knjižico, kjer se nahajajo njuni podatki in prostor za vpisovanje njunih otrok in zakramentov, ki jih bodo prejeli.
