Seznanitev partnerja in primarne družine je lahko stresen dogodek, predvsem predstavitev bodoči tašči. Priprava poroke tudi zahteva sodelovanje družine. Kako ravnati, da bosta srečni vajini družini in seveda tudi vidva?
Priprave na poroko običajno vključujejo tudi vajine starše. Če jih še ne poznata, ali pa jih ne pozna eden od partnerjev, je najbolje da se izziva takoj lotita.
Kako se izogniti medgeneracijskim nesoglasjem
- Iščita rešitve, ki izhajajo iz spoštovanja do sebe in do drugih. Ob vsaki odločitvi za ukrepanje preverita tudi to, ali bi s svojim ravnanjem koga prizadela oziroma ne bi upoštevala njegove dobrobiti. To ne pomeni, da skrbita za druge bolj kot zase oziroma, da se v čustvenem smislu razdajata. Prav je, da upoštevata svoje potrebe in želje, da sebe postavljajta na »prvo mesto«. Pazita le, da to ne bo škodovalo drugim.
- Upoštevajta različnost ljudi, ki vaju obdajajo. Vsak posameznik »ima« svoj model sveta, po katerem deluje, se odloča in tudi občuti. To je pomembno upoštevati v medosebni komunikaciji, saj nekaj, kar velja za vaju, ne velja nujno tudi za drugega.
- Dopuščajta osebni prostor – v fizičnem in odnosnem smislu. Dopuščanje osebnega prostora v fizičnem smislu se navezuje na minimalno razdaljo, ki jo vsak posameznik potrebuje do druge osebe, ne da bi ta čutila, da smo vstopili v njen intimni prostor. Ta razdalja je odvisna od osebe, s katero ste v kontaktu. Podobno velja na področju odnosov in čustev in čustvenem področju. Na primer: osebne in intimne podatke smo pripravljeni deliti le z izbranimi.
- Podpirajta dostojanstvo med ljudmi, s katerimi sobivata. Kadar se bosta v komunikaciji trudila, da bosta oblikovala situacijo, v kateri se bodo ljudje počutili svobodne v svojih odločitvah, ne da bi nanje nekdo »pritiskal«, jih podcenjeval ali ne priznaval njihovih vrednot in pogledov, bo ta komunikacija podpirala dostojanstvo med ljudmi.
Predstavitev partnerja primarni družini pomeni sprejem novega člana v obstoječo družino, kar zahteva v prihodnosti veliko prilagajanja in puščanja možnosti, po drugi strani pa pomeni simbolično slovo, korak k samostojnosti ‘otroka’, ki se bo poročil. To je tako za vas kot za njegove/njene starše prelomnica v življenju.
dr. Polona Fister, univ. dipl. psih., Psihološko svetovanje
Kako predstaviti svojega bodočega moža/ženo
Primerno je, da predstavite svojega bodočega moža/ženo na način, ki upošteva tako pričakovanja staršev ter njihove potrebe, kot tudi pričakovanja bodočega moža/žene. Svojega partnerja predstavite v napovedani situaciji (naj ne bo presenečenje), povabilo naj jasno izraža namen dogodka, da boste vsi vključeni pripravljeni na srečanje. Poudariti je treba, da je predstavitev sicer simbolična, a še vse kaj drugega kot le seznanitev oseb med seboj. Pomembno je, da se v tem procesu ne zanemarjajo osnovne potrebe po sprejetosti, varnosti ter izkazovanju čustev, ki jih do svojih bližnjih gojite.
Komunikacija z družino pri pripravi na poroko
Pomembno je, da bodoča mladoporočenca sledita svojim sanjam in željam za ta dogodek, in da vaju bližnji pri tem podpirajo. Da se bosta izognila izzivom ob različnih interesih in pričakovanjih ob načrtovanju, si že sama izberita nekaj področij, ki jih lahko prepustita željam drugih (npr. kakšna naj bo pijača ob pogostitvi, če je to tema, ki vama ni tako zelo pomembna), in jih tudi tako predstavita in s tem ponudita »svobodo odločanja« tistim, ki bi bili radi tudi vključeni.
Do različnih pričakovanj lahko pride v primeru, ko par želi, da se poroke udeleži na primer sestrična, ki živi v več kilometrov oddaljenem mestu z majhnimi otroki. V primeru, da sestrična zavrne povabilo, ker bi bila pot za njih prenaporna, je lahko par posledično užaljen. V danem primeru so razlogi sestrične utemeljeni, zato je treba na okoliščine gledati realno in razumeti njeno odločitev.
V primeru, da mladoporočencema lista povabljenih ne predstavlja izjemno pomembne teže, če so povabljeni vsi tisti, ki so ljubi njima, je smiselno popustiti pri kakšnem gostu s seznama staršev. V nasprotnem primeru pa staršem razložita ter argumentirano predstavita svoje razloge, zakaj ne in pri njih vztrajajta.
Sodelovanje družine na dolgi rok
Pri vpeljevanju novega »družinskega člana« lahko prihaja do različnih izzivov. Spodaj je navedenih nekaj primerov:
- Bodoči tašči ni všeč, da dekle/bodoča žena ukazuje njenemu fantu/sinu in želi posredovati.
- Bodoči ženi ni všeč, da tašča prihaja nenapovedano na obisk, kadarkoli se ji zazdi.
- Kako se odzvati na čustveno izsiljevanje tašče, ki vama govori »nič vam ne pomenim«?
- Kako reševati prepire, kjer mož/žena vedno potegne npr. z mamo, tudi če je razlog neupravičen?
Pri vseh navedenih primerih je najpomembnejše postavljanje mej. Konkretno to pomeni, da v dani situaciji mirno in podprto z razlogi (četudi so osebni) pojasnita, kaj je za vaju sprejemljivo in kaj ne. Pomemben del tega je vztrajanje pri odločitvi ter podpora, ki si jo pri tem nudita (ni prav, če na primer sin popusti mami, saj tako spet ustvari ali še poglablja spor med ženo in taščo).
