(Pred)poročna pravna vprašanja

0
365
Predporočna pogodba
Predporočna pogodba

Predporočna pogodba v Sloveniji ne velja. Kako se lahko zakonca premoženjskih zadev lotita danes in kako se bo to urejalo v prihodnosti?

Sklenitev zakonske zveze prinese partnerjema spremembe tako na osebnem kot na finančnem področju. Najprej je treba opozoriti na to, da povsem enako velja tudi za t. i. zunajzakonsko skupnost (dalj časa trajajoča skupnost moškega in ženske, ki sicer nista sklenila zakonske zveze, kljub temu pa živita in delujeta kot mož in žena), delno pa tudi za registrirano istospolno partnersko skupnost.

Predporočna pogodba

V veljavnem slovenskem pravnem sistemu predporočna pogodba oz. ženitna pogodba, s katero bi zakonca premoženje vnaprej razdelila po načelu »kar zaslužim jaz, je moje, kar zaslužiš ti, je tvoje«, še ni priznana.

Pri nas velja namreč zakoniti premoženjski režim, ki določa, da premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, predstavlja njuno skupno premoženje in se pri tem domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Velja tudi, da je premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze ter premoženje, ki ga pridobi v času njenega trajanja, vendar ne z delom (npr. dediščine, darila, itd.), njegovo posebno premoženje.

Možno pa je skleniti pogodbo, s katero se pred poroko nedvoumno ugotovi, kaj je posebno premoženje zakoncev, da se s tem izogneta morebitnim kasnejšim sporom. Lahko prosto razpolagata s premoženjem, ki sta ga pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze kot tudi s premoženjem, ki sta ga pridobila kasneje, vendar na drug način, kot z delom, in se npr. dogovorita, da postane posebno premoženje del njunega skupnega premoženja. Takšni pravni posli morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

Prav tako je mogoče kadarkoli, tudi med trajanjem zveze, razdeliti skupno premoženje, torej določiti deleža na njem (vendar pa bo že naslednji trenutek po črki zakona spet začelo nastajati skupno premoženje). Če želita (bodoča) zakonca svoja premoženjska razmerja učinkovito urediti, je zelo priporočljivo, da se posvetujeta s pravnim strokovnjakom, ki jima bo pojasnil, kakšne so možnosti.

Predlog Družinskega zakonika (DZak) pa prinaša novost – predporočna pogodba – zakoncema daje možnost, da s predporočno pogodbo sama oblikujeta vsebino svojega premoženjskega režima in se tako izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu. Pogodba v obliki notarskega zapisa, bo začela veljati na dan sklenitve zakonske zveze, lahko pa se bosta zakonca odločila tudi za drug datum. Prav tako bodo ženitno pogodbo lahko podpisali tudi že poročeni pari. Predlog družinskega zakonika predvideva vzpostavitev registra ženitnih pogodb, ki ga bo vodila Notarska zbornica Slovenije. Pri tem bo javen le podatek, ali med zakoncema obstaja ženitna pogodba S podpisom predporočne pogodbe se zakonca izogneta zlasti dolgotrajnim in pogosto neprijetnim sodnim postopkom v primeru, da med njima ob razpadu zakonske zveze ni mogoče doseči soglasja o obsegu in načinu razdelitve premoženja, ki sta ga ustvarila v času trajanja zveze.

Spremembe na osebnem področju

So predvsem moralne in načelne: zakonca imata dolžnost, da se vzajemno spoštujeta, si zaupata in si medsebojno pomagata; o skupnih zadevah se morata odločati sporazumno; svobodno odločata o rojstvu otrok in imata do njih enake pravice in dolžnosti; za otroka, rojenega v času zakonske zveze ali 300 dni po njenem prenehanju, velja (sicer izpodbojna) domneva, da je otrokov oče mož njegove matere; ipd.

Spremembe na premoženjskem področju

So bolj ”konkretne”, v smislu, da jih zakonca bolj neposredno občutita, predvsem kadar pride do razveze zakonske zveze (ločitve). Trenutno veljavna zakonodaja še vedno pozna prisilni režim skupnega premoženja: vse, kar je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, je skupno premoženje zakoncev. Za skupno premoženje velja domneva, da sta deleža zakoncev na njem enaka (50 : 50), vsak od njiju pa lahko ob delitvi dokazuje, da je njegov delež večji, ker so bili njegovi prispevki (plača, honorarji, delo v gospodinjstvu, skrb za otroke ipd.) večji od prispevkov drugega partnerja.

Izjave »pobral/-a ti bom polovico tvojega premoženja« so zato bolj posledica vpliva ameriških filmov, kot pa zakonska nujnost – lahko je polovica, lahko pa je tudi več ali manj, predvsem pa ni mogoče ”pobrati” partnerjevega posebnega premoženja.

Zakon poleg režima skupnega premoženja predvideva še mnoge druge premoženjskopravne posledice, med drugim:

  • dedna pravica: pravica zakonca, da deduje premoženje umrlega zakonca, skupaj z njegovimi otroki ali skupaj z njegovimi starši;
  • dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca: ta dolžnost pod določenimi pogoji velja celo po prenehanju zakonske zveze;
  • solidarna odgovornost obeh zakoncev za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine.
zp8497586rq

Sodelujoči strokovnjaki:

Neža Dular

mag. Neža Dular

http://nezadular.si/

odvetnica, specialistka za področje civilnega prava

Prejmite redne uporabne informacije o poroki Brezplačno.