Konflikti so del partnerskega odnosa. Preko njih se naučita kompromisov, ki so temelj vsakega dobrega, dolgega in trdnega zakona.
Kvaliteten partnerski odnos je želja večine ljudi. A zgraditi tak odnos, ni enostavno. Vsak posameznik namreč izhaja iz svojih lastnih izkušenj, ki jih je pridobil v matični družini, v prejšnjih partnerskih odnosih in drugih življenjskih izkušnjah. Te izkušnje lahko postanejo ovira na poti do usklajevanja. Prilagajanje v odnosu in sodelovanje je zato podlaga za dober zakon.
Zakon kot pogodba
Zakon je pravzaprav tudi psihološka pogodba, s katero se strinjata oba partnerja. Zato je dobro, če so obema partnerjema poznani pogoji sodelovanja.
Psihološka pogodba se začne formirati že na samem začetku zveze. Tako npr. že na začetku moški prevzame vlogo odločanja in ženska vlogo strinjanja, saj to zanjo pomeni občutek varnosti. Kasneje bosta najverjetneje imela odnos, kjer je na psihološkem nivoju dogovorjeno, da je nadrejenost znak varnosti in je podrejenost znak ljubezni. Zato je zelo pomembno, da se na samem začetku zveze jasno definirajo (izrazijo) želje in ne-želje posameznika. Takšen pogovor naj bi se obnavljal vsaj na sedem let, saj se ljudje spreminjamo.
Moč zveze je v sodelovanju
Prilagajanje v odnosu pomeni, da par ugotovi, kakšno vedenje daje najboljši rezultat. Npr. če je mož bolj neodločen, potem mu lahko žena pomaga pri končni odločitvi, on pa pripomore z argumenti za ali proti.
Moč je torej v sodelovanju, ki je rezultat dogovora.
Če nas partner zanima, potem nas zanima tudi njegovo stališče in se potrudimo, da ugotovimo, zakaj on vidi stvar drugače in kakšni so njegovi pogledi. Morda je celo njegov pogled bolj funkcionalen. Ne gre za tekmovanje, kdo ima prav in kdo ne, gre za sodelovanje in odkrivanje novih skupnih dimenzij.
Konflikt je kazalec zdravega razmerja
- Nestrinjanje v partnerski zvezi kaže na zdravo razmerje.
V zvezi brez konfliktov je najverjetneje nekaj narobe. Ljudje smo različni, zato imamo različne poglede, in prav je, da jih izrazimo – in tako pride do konfliktov.
- Načini reševanja konfliktov.
Z umikom se konflikt ne reši, pač pa se samo trenutno zaustavi. Konstruktiven način reševanja konfliktov sta dogovor in prilagajanje v odnosu.
- Konflikti se rešujejo s pogovorom.
Kadar so teme preveč boleče in težav ne zmoreta rešiti sama, si poiščita pomoč. Partnerja, ki imata skupne cilje, imata vsak tudi individualne interese in te je treba ovrednotiti in doseči kompromis.
Primer reševanja konfliktov
On hoče za 14 dni na dopust v gore in ona za 14 dni na morje, imata pa vsak samo 14 dni dopusta. Kako najti rešitev:
Oba izrazita svoje želje! Mnogokrat nastopi težava že pri samem izražanju svojih želja, saj se zgodi, da ljudje svojih želja ne izražajo, ampak od partnerja pričakujejo, da bo bral njihove misli in vedno vedel, kaj želi.
Želje podprita z argumenti! Argumenti so namreč izjemno pomembni, ker lahko spremenijo nadaljnje odločanje, npr. morda ima gospa težave s kolenom in ji dopust v gorah ne bi predstavljal oddiha, ampak napor.
Poiščita rešitev, s katero se strinjata oba! Nekaj možnih rešitev za konkreten primer: Lahko preživita 14 dni skupaj na morju in naslednje leto 14 dni skupaj v gorah. Lahko razdelita dopust na 7 dni na morju in 7 dni v gorah. Lahko odideta na dopust ločeno. Izbira rešitve je stvar izbire para po tehtnem premisleku.
Rešitev se bo našla le, če bo prisotno tudi sodelovanje.
