S civilno poroko oziroma sklenitvijo zakonske zveze, kot ji rečemo uradno, se vajini poti združita tudi uradno. Cerkvena poroka namreč ni pravno veljavna. Da bosta vedela, kako poteka civilna poroka, smo se obrnili na upravno enoto in izvedeli vse, kar je dobro vedeti pred civilno poroko.
Vse, kar je dobro vedeti pred civilno poroko
Civilni obred lahko poteka v uradnem prostoru ali zunaj njega
Obred sklenitve zakonske zveze lahko poteka v uradnem prostoru za sklenitev zakonske zveze, ki je določen v Navodilu o sklepanju zakonskih zvez in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze v posamezni upravni enoti.
Številni pari pa si v želijo imeti civilno poroko zunaj uradnih prostorov, kar je tudi možno, a je za to potrebno podati zahtevo in plačati stroške v višini 170 evrov.
Poroke zunaj uradnih prostorov se odvijajo na prostoru, ki si ga izbereta bodoča zakonca, torej na lokaciji, ki jima je všeč. Ponavadi je to kje na prostem, na kašnem dvorcu, gradu (denimo Zemono v Vipavi, na ljubljanskem gradu, na gradu Haasberg v Planini pri Rakeku, …), vse pogosteje pa tudi doma.
Kako poteka civilni obred
Pred začetkom obreda matičarka ali pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez pozdravi bodoča zakonca, priči in svate ter prebere izvleček iz Družinskega zakonika, in sicer tisti del, ki opredeljuje pravice in dolžnosti zakoncev. Nato imata matičarka ali pooblaščenec krajši slavnostni govor, nakar sledi sklenitev zakonske zveze.
Celoten obred traja približno 20 minut. Glede na željo bodočih zakoncev ga lahko izvede pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez ali matičarka. Poročni obred lahko poteka samo pred matičarko ali pooblaščencem, pred matičarko in načelnikom, matičarko in od načelnika pooblaščeno uradno osebo ali matičarko in županom občine na območju katere se sklepa zakonska zveza.
Glasba na civilnem obredu je zaželena, priče niso obvezne
Prisotni so lahko tudi glasbeniki, a naj bodoča zakonca zanje poskrbita sama. Po mnenju matičarke so glasbeniki na civilnem obredu zelo zaželeni, saj je obred tako bolj svečan.
Številni bodoči mladoporočenci si civilnega obreda ne predstavljajo brez prič, a je tudi to mogoče. Poročita se tako lahko brez prič ali pa s pričami. Priča je lahko vsaka polnoletna oseba, ki ji ni odvzeta poslovna sposobnost.
Na matičnem uradu se zglasita vsaj 10 dni pred poroko
Preden stopita pred matičarja je na matičnem uradu potrebno urediti vse dokumente. Prijavo sklenitve zakonske zveze podajta vsaj 10 dni pred sklenitvijo zakonske zveze, ponekod je zahtevano tudi tri tedne prej. Rezervacijo termina za sklenitev zakonske zveze lahko opravita osebno pri organu, telefonsko ali pisno. Rezervacija nima časovne omejitve.
V postopku prijave identificirajo bodoča zakonca, preverijo, da po statusu v matičnem registru nista poročena (torej oba morata biti samska, razvezana ali vdovca), da sta polnoletna in jima ni odvzeta poslovna sposobnost.
V nadaljevanju si izbereta si priimek, ki ga bosta uporabljala po sklenitvi zakonske zveze, podata izjavo, da sta se svobodno odločila skleniti zakonsko zvezo in da imata izpolnjene pogoje za sklenitev zakonske zveze.
Kdo lahko prevzame čigav priimek
Izbrani priimek, ki ga bosta bodoča zakonca uporabljala po sklenitvi zakonske zveze, velja od trenutka sklenitve zakonske zveze, izvede se samodejno in ni možnosti, da bi zakonca sama izbirala čas, ko bi svoj prejšnji priimek zamenjala za novega. Pred sklenitvijo zakonske zveze je priimek mogoče zamenjati samo z drugim postopkom, in sicer s spremembo osebnega imena, ki pa nima s sklenitvijo zakonske zveze nobene povezave.
Za izbiro priimka po sklenitvi zakonske zveze je za slovenske državljane več možnosti. Vsak od bodočih zakoncev lahko obdrži svoj priimek, izbere priimek zakonca, svojemu priimku doda priimek zakonca ali izbere priimek zakonca in temu priimku doda svoj priimek. Torej lahko imata oba zakonca oba priimka in seveda, lahko ženin izbere nevestinega.
Katere dokumente potrebujete, če se poročite s slovenskim državljanom in katere, če se s tujim
Če sta oba bodoča zakonca slovenska državljana, za prijavo poroke potrebujeta zgolj veljavni osebni dokument, torej osebno izkaznico ali potni list.
V primeru sklenitve zakonske zveze s tujim državljanom je postopek nekoliko zahtevnejši. Če tuji državljan ne razume slovenskega jezika, mora biti že pri prijavi sklenitve zakonske zveze prisoten tolmač, enako velja za obred sklenitve zakonske zveze. Stroške tolmača bodoča zakonca krijeta sama. Tuji državljan mora pri prijavi sklenitve zakonske zveze priložiti rojstni list, potrdilo o državljanstvu (zadostuje potni list), potrdilo o samskem stanu in potrdilo, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze. Obe potrdili mora izdati država, katere državljan je, biti prevedeni v slovenski jezik in overjeni pri pristojnih organih.
